Pojdi na vsebino

Komarno, Slovaška

Komárno

Komárom
Naselje
Trg Evrope
Trg Evrope
Grb Komárno
Grb
Komárno se nahaja v Slovaška
Komárno
Komárno
Lega na Slovaškem
Koordinati: 47°45′48″N 18°07′42″E / 47.76333°N 18.12833°E / 47.76333; 18.12833
Država Slovaška
OkrajNitranski okraj
OkrožjeKomárno
Prva omemba1075
Upravljanje
 • ŽupanBéla Keszegh
Površina
 • Skupno103,16 km2
Nadm. višina109 m
Prebivalstvo
 (2021)
 • Skupno32.643[1]
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
945 01[3]
Omrežna skupina+421 35[3]
Avtomobilska registracijaKN
Spletna stranwww.komarno.sk

Komárno (madžarsko Komárom, nemško Komorn, srbsko КоморанKomoran) je naselje s 32.643 prebivalci (po podatkih za leto 2021[1]) v Nitranskem okraju na skrajnem jugozahodu Slovaške. Stoji ob levem bregu reke Donave, ki je tam mejna reka z Madžarsko, tik pred njenim sotočjem z reko Vah. Na drugem bregu Donave stoji madžarsko mesto s podobnim imenom Komárom.[5]

Sotočje dveh velikih vodotokov je že od rimskih časov znano kot strateško pomembna vojaška ter prometna lokacija. Med turškimi vpadi v 16. stoletju ga je utrdil Matija Korvin, strateški pomen pa je ohranil še v obdobju Avstro-Ogrske. Do začetka 20. stoletja se je naselje razširilo na južni breg Donave, obrambno funkcijo pa je v zadnjem stoletju nadomestila trgovska – zdaj je kraj znan kot glavno slovaško pristanišče na Donavi, kjer pretovarjajo predvsem premog in nafto na trgovski poti med Srednjo in Vzhodno Evropo. Po propadu Avstro-Ogrske je Komárno razdelila trianonska meja med Madžarsko in novonastalo Češkoslovaško, odtlej se mesti razvijata ločeno.[5][6]

Komárno je kulturno središče madžarske manjšine na Slovaškem, Madžari predstavljajo tudi večinsko prebivalstvo. Zato je pogosto omenjan v kontekstu konfliktov med Slovaki in Madžari na nacionalni ravni, pri čemer pa je sobivanje narodnosti v samem Komárnu mirno.[7] Sestrski mesti je dolga leta povezoval le most Erzsébet čez Donavo, ki pa je zaradi premajhne nosilnosti predstavljal pomembno oviro v cestnem prevozu tovora. Novi most Monoštor, odprt leta 2020, je odpravil te omejitve.[8] Poleg tega je Komárno poleg Bratislave znan kot zgodovinsko središče srbske manjšine, Srbi so se sem naseljevali v več valovih od začetka 16. stoletja dalje za obrambo pred Turki.[9]

Mednarodne povezave

[uredi | uredi kodo]

Komárno ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 »Počet obyvateľov podľa pohlavia - obce (ročne)« (v slovaščini). Statistični urad Slovaške republike. 31. marec 2022. Pridobljeno 31. marca 2022.
  2. »Hustota obyvateľstva - obce [om7014rr_ukaz: Rozloha (Štvorcový meter)]« (v slovaščini). Statistični urad Slovaške republike. 31. marec 2022. Pridobljeno 31. marca 2022.
  3. 3,0 3,1 3,2 »Základná charakteristika« (v slovaščini). Statistični urad Slovaške republike. 17. april 2015. Pridobljeno 31. marca 2022.
  4. »Hustota obyvateľstva - obce« (v slovaščini). Statistični urad Slovaške republike. 31. marec 2022. Pridobljeno 31. marca 2022.
  5. 5,0 5,1 »Komárno«. Britannica Online. Pridobljeno 8. maja 2022.
  6. »Komárno: A city on the edge«. The Slovak Spectator. 22. september 2020. Pridobljeno 8. maja 2022.
  7. Blaive, Muriel; Oates-Indruchová, Libora (2013). »Komárno: A Flagship of Symbolic Politics at the Slovak-Hungarian Border*«. Revue d’études comparatives Est-Ouest. CAIRN. 44 (04): 93–121. doi:10.4074/s0338059913004038. ISSN 0338-0599.
  8. »Monoštor Bridge over the Danube open to heavy goods traffic«. Trans.INFO. 24. september 2020. Pridobljeno 8. maja 2022.
  9. Lopušina, Marko (18. april 2011). »Pet vekova Srba u Slovačkoj«. Novosti. Pridobljeno 8. maja 2022.
  10. »Partnerské mestá« (v slovaščini). Komárno. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2019. Pridobljeno 3. septembra 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]